Kaj je fascija in zakaj je kriva za celulit?

Skozi leta delovanja v centru Perfect Body, ki je specializiran za preoblikovanje telesa in opravo celulita smo spoznale, da pri CELULITU ni samo problem maščobe ampak je glavni krivec FASCIJA – vezivno tkivo.

Tako smo skozi opazovanje in prakso razvrstile 3 glavne vrste celulita, glede na vzrok nastanka.

KAJ JE CELULIT?

Celulit je sprememba vezivnega tkiva, ki je povezana s strukturnimi spremembami podkožja.

 

 

Ločimo 3 vrste celulita:

  1. celulit zaradi povečanja maščobne celice
  2. celulit zaradi spremembe vezivnega tkiva – fascije
  3. celulit zaradi zadrževanja odpadlih snovi v medceličnini

Celulit nastaja v najglobljem sloju kože, v podkožju – v hipodermisu, kjer se nahaja podkožno maščobno tkivo.

Pogled v sestavo maščobnega tkiva kaže na skupke maščobnih celic, zložene v majhne režnje.

Med njimi so vezne pregrade vezivnega tkiva – fascije, sestavljene iz elastina in kolagena, v katerih se raztezajo krvni in limfni tokovi.

 

1. Celulit zaradi povečanja maščobne celice

Celulit zaradi povečanja maščobne celice

celulit zaradi povečanja maščobne celice

Celulit zaradi povečanja maščobne celice nastane, ko se zaradi različnih vzrokov se maščobne celice povečajo, ki sili proti površini kože, elastično tkivo – fascija pa ni dovolj elastična in nastane jamica – celulit oz. pomarančasta koža. Tako lahko rečemo, da je sicer glavni  vzrok povečana maščobna celica ampak je v resnici fascija. 

 

Vpliv maderoterapije na maščobno celico

 

Maderoterapija s pomočjo intenzivne masaže z določenim lesenim pripomočkom, razbija maščobne skupke in spodbuja maščobno celico, da sprosti maščobo. Maščoba se sprosti v krvni in limfni obtok in porabi za delovanje telesa in skozi limfno izločitev iz telesa. Maščobna celica se posledično zmanjša, celulit se zmanjša.

 

 

2. Celulit zaradi spremembe vezivnega tkiva – fascije

 

celulit zaradi spremembe fascije

celulit zaradi spremembe fascije

Celulit zaradi spremembe vezivnega tkiva je tip celulita, ki nastane pri ženskah, kjer imajo luknjice celulita zaradi “poškodovane” fascije. Pri tem tipu celulita ni krivo povečanje maščobne celice, da nastane luknjica v koži ampak skrčitev fascije, ki potegne kožo proti kosti. Iz različnih razlogov pride do spremembe površinske ali globinske fascije, ki je sestavljena iz ohlapnega podkožnega vezivnega tkiva iz mreže kolagena in posameznih vlaken elastina. Vezivno tkivo ni dovolj elastično in se skrči, pojavi se celulit oz. pomarančasta koža.

 

Vpliv maderoterapije na vezivno tkivo – fascijo

 

Maderoterapija vpliva na to, da se zmehča vezivno tkivo –  fascija, kar jo naredi bolj prožno in prilagodljivo, videz celulita se posledično zmanjša.

 

 

3. celulit zaradi zadrževanja odpadlih snovi v medceličnini

 

celulit zaradi zadrževanja odpadlih snovi

celulit zaradi zadrževanja odpadlih snovi

Celulit zaradi vzdrževanja odpadnih snovi v medceličnini nastane takrat, ko se nam medceličnina poveča zaradi odpadnih snovi, ki jih telo ne izloči skozi limfni sistem. Temu je lahko vzrok slabše delujoč limfni sistem ali pa samo regulacijski mehanizem. Pri tej vrsti celulita se poveča količina odpadlih snovi, maščobne celice so enake, vezivno tkivo – fascija pa ni dovolj elastično.

 

Vpliv maderoterapije na limfni sistem

 

Z maderoterapijo spodbudimo izločanje odpadnih snovi iz podkožja ter limfno drenažo, videz celulita se posledično zmanjša.

Pri vsakem tipu celulita je najbolj pomembno, da odkrijemo vzrok za nastanek tega, saj ga lahko le tako odstranimo. Osnova pa je, da pomagamo telesu z pravilno prehrano, gibanjem in sprostitvijo.

Vrste celulita in rešitev zanj bom podrobneje opisala v naslednjem članku, danes pa se bomo osredotočili na vezivno tkivo oz. fascijo.

 

 

Kot smo iz razlage glede različnih vrst ugotovili, da je v bistvu za celulit vse kriva fascija – vezivno tkivo pa si oglejmo kaj fascija sploh je.

 

FASCIJA

 

Tkivo je skupina specializiranih celic podobne zgradbe, ki opravljajo določeno nalogo. Razlikujemo štiri osnovne vrste tkiv (epitelijsko, vezivno, mišično in živčno tkivo).

 

Fascija

 

Naloga vezivnega tkiva je povezovanje tkiv in organov, transport snovi, opora in obramba organizma. Pri vezivnem tkivu so celice rahlo povezane med seboj, med njimi je veliko medceličnine.

Vezivno tkivo sestavljajo celice in medceličnina. Celice vezivnega tkiva so različne, med seboj slabo povezane ali nepovezane in ležijo v medceličnini, v kateri so vezivna vlakna, osnovna snov in tkivna tekočina.

Vezivna tkiva zagotavljajo tkivu trdnost in elastičnost. Poznamo tri vrste vezivnih vlaken:

kolagenska, elastična in retikularna vlakna.

 

Fascia je sistem vezivnih vlaken, ki se nahaja tik pod površino naše kože. Pod mikroskopom, je fascia visoko organizirana v mrežasto formulacijo cevk, napolnjenih z vodo in je njena naloga, da omogoča stabilizacijo, normalno funkcijo celotnega telesa, združuje ločene mišice in notranje organe. Približno dve tretjini volumna fascije je sestavljeno iz vode. Fascia je najbolj oživčeno tkivo, občutljivo na vse hormone v vašem telesu, ter na vsak premik ali poškodbo.

Vse v našem telesu je povezano s tridimenzionalno fluidno mrežo vezivnega tkiva iz kolagenskih vlaken, ki ji poenostavljeno pravimo fascija. Zadnja znanstvena odkritja o njej so fascinantna! Poleg tega, da nas »drži skupaj«, se prilagaja vsakemu našemu gibu in omogoča zaznavanje telesa v prostoru, je izredno pomembna tudi pri transportu snovi po telesu.
Znanost danes navdušeno govori o »novem« organu, tako imenovanemu »intersticiju«, ki ga opisuje kot mrežo s tekočino napolnjenih prostorov v vezivnih tkivih, ki se razprostira vsepovsod po telesu. Najti jo je pod celotno površino kože, v prebavnem sistemu, pljučih, okrog kosti in mišic. To je odprta tekoča avtocesta brez robnikov, ki povezuje dobesedno vse dele telesa.

 

Ker so vsa naša tkiva »zapakirana« v mrežo fascij, vsak naš gib vpliva na celotno miofascialno (mišično-vezivno) linijo.

Celotna fascialna mreža je narejena tako, da fascialne ovojnice pri gibanju drsijo druga ob drugi. Območja, na katerih je gibanja (obremenitev) premalo ali preveč (denimo zaradi ponavljajočih se gibov), se odebelijo, vnamejo in zlepijo. Posledično v obeh primerih tudi ni več prave pretočnosti.

Nas bolijo mišice ali fascije?

 

Zdaj je dokazano, da je fascija tudi eden od najbogatejših senzornih organov. Vsebuje namreč desetkrat več mehanoreceptorjev kot mišice (Myers, 2011), ki pri odzivu na okolje posredujejo hitreje, kot bi to dosegli z zavestnim odzivom.
V fascialni mreži je ogromno število drobnih živčnih končičev, ki prosto plavajo; v nasprotju z živčevjem jih ne obdaja zaščitna mielinska ovojnica. Zato lahko rečemo, da so fascije naš vseobsegajoči internet, ki v vsakem trenutku spremlja, kaj se dogaja v telesu, in to prek centralnega živčnega sistema sporoča »centrali«.

Thomas Bowen, (1916-1982), ki je razvil Bownovo terapijo, je ugotovil, da je tkivo, imenovano fascija, eno najpomembnejših anatomskih struktur v telesu. Fascijo sestavljajo čvrsti pasovi vezivnega tkiva, ki prekrivajo vsako strukturo v telesu – vsak organ in vse mišice.

 

Funkcije fascije so:

  • povezuje, podpira in obdaja vsa ostala tkiva,
  • omogoča prilagajanje in gibanje med različnimi deli telesa,
  • deluje kot avtocesta za električne / energetske tokove,
  • je medij, v katerega pritekajo celična hranila in se iz njega izločajo toksini,
  • v medceličnini prihaja do številnih biokemičnih rekcij in izmenjav, hkrati obdaja tudi živčne končiče, mezgovnice in bezgavke. Vibracije in neznatni električni impulzi, ki jih sprožajo nežne Bownove poteze, se prek medceličnine v telesu hitro širijo (pod pogojem, da je telo dovolj hidrirano).

 

Vezivno tkivo – ovojnice imajo zaradi svoje elastičnosti pomembno vlogo pri zaščiti posameznih drugih tkiv, deluje pa tudi kot prenašalec informacij. Vezivno tkivo povezuje vse dele telesa skozi več prepletajočih se plasti. Fascija je prožna, saj je sestavljena iz kolagenskih vlaken valovitih vzorcev, zato jo lahko preoblikujemo, sposobna pa je prenesti velike pritiske. Vsebuje receptorje in živčne celice, možgani pa prav preko njih prejemajo informacije, zato mreža vezivnega tkiva lahko velja kot čutilo.

 

Fascialni sistem predstavlja povsem povezano in neprekinjeno povezavo med notranjim delom lobanje in spodnjim delom stopala. V telesu poteka tri dimenzionalno, med svojim potekom pa zaobjema vsa mehka tkiva in notranje organe. Glede na vseprisoten potek fascije, lahko trdimo, da nobeno tkivo v telesu ne obstaja v izolaciji ali deluje neodvisno od ostalih tkiv.

 

Področje raziskovanja fascije je relativno mlado. Veliko je še neodkritega, predvsem zaradi kompleksnosti in težavnosti tematike. Kot pravijo Schleip, Jäger in Klinger (2012) je bila fascija v veliki meri prezrta v medicini v zadnjih desetletjih, prav tako pa je bil njen pomen v biomehaniki in fiziologiji podcenjen. Zato imajo raziskovalci težave z določanjem besedišča, povezanega s fascijo, kot tudi natančnega definiranja njenega pomena in določenih delov fascije. To povzroča težave v komunikaciji tako med raziskovalci kot ljudmi, ki delajo v praksi. Vezivno tkivo je tako sorodno s fascijo, saj gre za eno in isto stvar (Barnes, 1997).

 

Mikroskopsko gledano so vse fascije sestavljene iz kolagenskih in elastičnih vlaken in osnovne substance, makroskopsko gledano pa lahko fascije delimo na:

  • površinske fascije (v podkožju),
  • globoke fascije (mišične) ,
  • fascije sistemov notranjih organov – visceralne, vaskularne in glandularne.

Površinska fascija – je sestavljena iz ohlapnega podkožnega vezivnega tkiva iz mreže.

Površinska fascija je zelo elastična, prosto drseča membrana, ki ima pomembno vlogo pri termoregulaciji in metabolni izmenjavi, poleg tega pa ščiti žile in živce.

Gibanje, telesna toplota, raztezanje in masaža zmehčajo fascijo, kar jo naredi bolj prožno in prilagodljivo, medtem ko pomanjkanje gibanja zaradi poškodbe ali neaktivnosti povzroči trdo in neprilagodljivo strukturo.

 

Fascija in voda

Fascialna mreža na ravni mikrostrukture spominja na čebelje satje. Sestavljajo jo kolagenska in elastinska vlakna, na katera je vezana hialuronska kislina, ta pa nase veže molekule vode (je torej zelo hidrofilna – »ljubi« vodo). Na hialuronsko kislino se vežejo še glikoproteini, ki so tudi hidrofilni in nase vežejo molekule vode. Prav voda mreži omogoča, da je živa, premična in pretočna.
Prostor v mreži zapolnjuje viskozna tekočina v stanju gela, sestavljenega iz vode in »gradbenega materiala«, ki se sproti porablja za vzdrževanje in razgradnjo vlaken, razgrajena vlakna pa se nato sproščajo tudi v medcelični prostor.
Voda s hialuronsko kislino (hialuronan) deluje kot lubrikant, ki omogoča drsenje. Če je vode premalo, se žal zgodi prav nasprotno: hialuronan deluje kot superlepilo in povzroča zlepljanje ovojnic.
Ker tudi vsa cirkulacija v telesu prehaja skozi fascialno mrežo, zadebelitve v mreži povzročijo blokado v transportu telesnih tekočin. Bolj ko je mreža v posameznih delih zadebeljena in slabo hidrirana, težje skoznjo prehajajo hranila v eni smeri in odpadne snovi v drugi. Zato zadebeljene in slabo hidrirane fascije zadržujejo odpadne produkte, ki se ne morejo izločiti iz telesa in lahko povzročajo vnetje.
S staranjem naše vezivno tkivo izgublja elastičnost in hialuronsko kislino, s tem pa se zmanjša tudi njegova hidriranost. Ko je fascialna mreža izsušena, postane krhkejša, zato se vlakna pri enaki obremenitvi prej strgajo oziroma poškodujejo. V nasprotju s pričakovanji pa izdatno pitje fascij ne hidrira, kot bi si želeli, če jih hkrati ne raztezamo. Prav s preučevanjem fascij smo naposled dobili razlago, zakaj so počasne vadbe, ki jih izvajajo vzhodnjaki, in »topeče« tehnike raztezanja tako zelo učinkovite. S počasnim in dovolj dolgotrajnim raztezanjem stiskamo oziroma »ožemamo« fascialno mrežo (kot umazano gobico), s čimer iztisnemo zastalo tekočino in omogočimo, da jo zamenja sveža. Po sprostitvi globoko zadržanih napetosti pride v telesu do reorganizacije vezivnega tkiva, ki se znova začne pravilno graditi. Raziskave Helene Langevin dokazujejo, da raztezanje neposredno vpliva na zmanjšanje vnetja v vezivnih tkivih in posledično tudi na bolečine (Langevin et al., J Cell Physiol, julij 2016).

 

 

Če sistem vezivnega tkiva oz. fascij zaradi različnih vzrokov ne deluje optimalno, lahko nastanejo težave. Fascije se lahko ‘zlepijo’ in ne opravljajo dobro svoje funkcije, kar lahko vpliva na poškodbe, predvsem pri športu. Nepravilna drža ali ponavljajoči se gibi (značilni za enolično delo, glasbenike, športnike) lahko povzročijo, da so fascije na eni strani telesa daljše kot na drugi.

 

Na zlepljenje fascije in s tem nepravilno delovanje deluje veliko dejavnikov:

  • premalo ali nič gibanja;
  • dehidracija;
  • stres;
  • premajhen vnos hranljivih snovi;
  • prevelik vnos škodljive hrane;
  • poškodbe.

Ker so fascije medsebojno tako povezane, vplivajo ena na drugo, zato se pogosto zgodi, da nas nekaj boli, čeprav težava nastaja drugje.

 

Kaj lahko storimo, da bo naša fascija zdrava

Masaža

Dandanes veliko sedimo in če se poleg tega nič dodatno ne gibamo, smo lahko togi in zakrčeni. Pravilni prijemi telesa, torej masaža mišic in kože lahko spodbudijo limfni sistem in delovanje fascij. Obstajajo posebne terapije, kjer strokovnjaki (tudi fizioterapevti) manipulirajo s fascijo ali pritiskajo na določene točke v mišicah, kar sprosti napetost.

 

Osem zanimivih dejstev o fasciji:

  1. Fascija ali vezivno tkivo/ovojnica obdaja naše notranje organe, mišice, sklepe, kosti in živčna vlakna.
  2. Fascija zaradi svoje viskoelastičnosti pripomore pri zaščiti posamezne mišice, sklepa ali kosti in služi kot prevodnik sil iz določenega dela telesa na celo telo.
  3. Fascijo lahko preoblikujemo, kar je lahko dobro (s pravilnim treningom vplivamo na izboljšavo telesne drže in biomehanike) ali pa tudi slabo (v primeu npr. dolgotrajnega napačnega sedenja).
  4. Fascija ima samoobnovitveno lastnost.
  5. Fascija se lahko tako kot mišice krči in komunicira s centralnim živčnim sistemom.
  6. Fascija ima desetkrat več proprioceptorjev kot mišica. Propriocepcija – sposobnost telesa, da prenese občutek položaja sklepa, interpretira določeno informacijo v centralni živčni sistem, tako da omogoči ustrezno izvajanje giba in vzdrževanje drže.
  7. Čustva so del fizičnega telesa in potujejo po mreži vezivnega tkiva oziroma fascije. Naše počutje je ‘vtisnjeno in shranjeno’ v vezivnem tkivu. Fascija lahko postane toga in manj prožna kadar je človek depresiven in zaskrbljen. Razpoloženje tako vpliva na držo, gib in propriocepcijo.
  8. Fascija povezuje vse dele telesa skozi mnoge plasti, ki se medsebojno prepletajo, zato pri miofascijalnem treningu vključujemo v vadbo celo telo (mišice, živce, sklepe, kosti).

 

Maja Mrevlje, perfectbody metoda

 

Viri:

 

www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=1118

Benias PC, Wells RG, Sackey-Aboagye B, Klavan H, Reidy J, Buonocore D et al. Structure and Distribution of an Unrecognized Interstitium in Human Tissues. Sci Rep. 2018 

www.energijski-center.si/dejstva-o-fascijah-oziroma-vezivnem-tkivu/

Huijing P.D, Langevin H.M. Communicating about fascia: history pitfalls and recommendations. International Journal of Therapeutic Massage and Bodywork. 2009

Ruth Duncan (2014). Myofascial Release 

Stecco, C. A fascia and the fascial system. Journal of Bodywork & Movement Therapies (2015) xx, 1e

www.anatomytrains.com/fascia/

www.planet-lepote.com/kaj-je-fascija

www.youtube.com/watch?v=eW0lvOVKDxE&t=3s