različne vrste dihanja


Dihanje - kako lahko poskrbimo zase v času karantene?

DIHANJE

Dih – z dihom se rodimo, z izdihom umremo, vmes živimo. Največji del življenjske energije (prane) dobimo prav z dihanjem. Ker je način kako dihamo, zelo povezan s tem kako se počutimo, sem lani opravila uposabljanje za Vaditelja integralnega dihanja ter spoznala emocionalne, mentalne in duhovne dimenzije diha, ki ti jih skušam v tem članku povzeti.

 

Vaditelj integralnega dihanja

Vaditelj integralnega dihanja

 

 

Kakšen je “pravilen” dih?

 

Zanimalo me je kakšno je “pravilno” dihanje? Kakšen dih je tako kakovosten, da krepi telo, ga regenerira, odpravlja toksine (strupene snovi) iz telesa, obnavlja naše počutje, odpravlja posledice vsakdanjega stresnega življenja, zagotavlja vitalnost in odsotnost bolezni ter blagodejno vpliva na živčni sistem? Na začetku me je zanimala povezava dihanja in preoblikovanja telesa, kasneje sem ugotovila kako pomembno je zavestno dihanje.

Za usposabljanje sem se odločila, ko sem spoznala, da jemljemo dih kot nekaj samoumevnega in se masovno osredotočamo na to kaj vnašamo v telo v obliki hrane in tekočine, ne pomislimo pa na dihanje. Brez hrane lahko zdržiš kar nekaj časa, brez vode malo manj, brez kisika pa le nekaj minut.

Dihanje ni samo vnos kisika v telo ampak je dih nit, ki povezuje duhovno, mentalno, čustveno in fizično plast življenja. ​​​Dihanje je gibanje v določenem ritmu, ki ga narekujejo tako zunanje kot notranje okoliščine. Vse kaj se trenutno dogaja s svetom okoli nas, je z nami zelo intimno povezano.
Razgrnjena pljuča so velikosti nogometnega igrišča,  dihalni organi so prvi, ki sprejmejo zunanji svet v telo in zadnji, ki našo notranjost s pomočjo izdiha prenesejo navzven.

 

Vir slike: eucbeniki.sio.si

Vir slike: eucbeniki.sio.si

DIHANJE IN EMOCIJE

Biologija telesa razdvoji telo na zunanje in notranje okolje. Notranje okolje je vsa naša tekočina (slina, kri, plazma, limfa,  cerebrospinalna tekočina,…) ki prenaša in odnaša to kaj vnesemo v telo skozi dihanje in prehranjevanje. Naše zunanje okolje pa zajema naš dihalni in prebavni sistem.

 

dihanje - zunanje okolje

dihanje – zunanje okolje, vir slike: Biologija telesa, učenik

 

Se pravi v svoje telo vnesemo del zunanjega sveta ravno s pomočjo diha in hrane.

Pljuča z dihalnimi mišicami so tista, ki potisnejo zrak izven telesa in ob tem razkrijejo našo notranjost. V izdihu so zapisana vsa čustva, ki jih človek takrat goji in z izdihom je šele možno ubesediti občutke. Če trenutno v sebi čutimo strah, se bojimo izdihniti in način dihanja vpliva na celo telo.

 

Na usposabljanju sem spoznala različne načine dihanja, jih tudi preizkusila ter osvojila Butejkovo metodo dihanja, ki se uporablja kot pomoč pri zdravljenju bolnikov s KOPB – bronhitis, rinitis, sinusitis, alergije, smrčanje, kronični kašelj, nespečnost, napadi panike, artritis in druga vnetja tkiv, visok krvni tlak, rak, itd..

“Metodo je v 50. letih razvil ruski zdravnik Konstantin Buteyko, po katerem je tudi poimenovana. Leta 1981 je v Rusiji zdravniška stroka metodo uradno priznala kot učinkovito in dovolila, da se izvaja pri zdravljenju bolnikov z astmo na območju nekdanje Sovjetske zveze. Eden najpomembnejših elementov Butejkove metode je sprememba vzorca dihanja bolnika in učenje dihanja skozi nos.

Dober glas se je kmalu razširil po svetu. Predvsem v razvitih državah, kot so Velika Britanija, Avstralija in Nova Zelandija, metodo uspešno izvajajo že več kot 15 let.

Ob nadaljnem raziskovanju diha, sem odkrila super razlago o različnih načinih dihanja in kako vplivajo na telo:

 

Dihanje je za mnoge od nas, nekaj, kar izvajamo avtomatsko. V bistu za dihanje skrbi naš avtomatski živčni sistem in se spreminja glede na okoliščine. Atomatski živčni sistem skrbi zato, da dihanje kot osnovna funkcija poteka avtomatsko, glede na okoliščine:

  1. v stanju nevarnosti, se vklopi obrambni mehanizem simpatičnega živčnega sistema – BOJ ali BEG, zato se pospeši dihanje, srčni utrip, prerazporedi prekrvljenost,… Učinki simpatičnega živčevja so takojšnji, vplivajo na vse telo in so dolgotrajni.
  2. Ko je ogroženost prevelika in ne boj ne beg ne pomagata, se telo brani z odzivom ZMRZNITVE (parasimpatični živčni sistem), kjer se spremeni dihanje in ostale funkcije telesa. V stanju nenadnega šoka ali ogroženosti telesa pa telo pade v komo, kjer parasimpatični živčni sistem poskrbi, da vseeno dihano avtomatsko.
  3. Ko smo sproščeni, za REGENERACIJO, obnovo pa skrbi umirjeni dih in drug del parasimpatičnega živčnega sistema (rest & diggest).

 

Kako dihamo je odvisno od tega, kaj čutimo, doživljamo, razmišljamo, opazujemo, okušamo, doživljamo in je pokazatelj stanja in počutja.

Nadzor diha in zavestno dihanje nam omogočata nadzor nad energijo v našem telesu.

RAZLIČNI NAČINI DIHANJA

 

 

Trebušno dihanje – diafragmalno  je opredeljeno kot dihanje s trebušno prepono. Dihanje poteka z mišico, imenovano diafragma, ki leži na dnu prsnega koša ter razmejuje trup na prsni in trebušni del. Trebušno dihanje dobro napolni spodnje pljučne režnje s kisikom, spodbuja pretok limfe, ‘masira’ organe v trebušni votlini, izboljša prekrvavitev, izboljša odtekanje venozne krvi iz jeter ter umirja um. Diafragmalno dihanje je naravna oblika dihanja, ki je značilna za novorojenčke. V življenju zaradi različnih vplivov (čezmerni stres, telesne obremenitve, strah, pritiski, anksiozna stanja itd.) ta način dihanja zamenjamo za prsno dihanje.

 

Danes večina ljudi diha nepravilno, plitko, običajno le z zgornjim delom pljuč, kar predstavlja problem, saj največji del vitalne življenjske energije dobivamo prav z dihanjem. Vzrok za to se skriva v različnih vzrokih (nepravilni drži telesa, načinu hoje, stresu, čustvenem stanju, sedenju…).

 

Lucas Rockwood je različne načine dihanja lepo povzel kot voda, viski ali kava dihanje, kjer ima vsak način diha svoj namen. Jaz sem to malo priredila, ker imam raje vino kot viski. 🙂 Poglejmo si za kaj se gre:

 

različne vrste dihanja

različne vrste dihanja

 

Na svoje dihanje glej kot vodo, vino ali kavo. Kakšen učinek imajo te tri pijače na tvoje telo?

 

Voda dihanje je ravnovesje, tak način diha je vedno dobra izbira, podnevi ali ponoči;  brez skrbi ga je mogoče varno uporabljati.

Vino dihanje ima učinek regulacije, lajša stres in ti lahko pomaga, da se sprostiš, lažje zaspiš.

Kava dihanje te zbudi, osveži in telo pripravi na aktivnost in vadbo.

 

Tvoj dihalni vzorec je določen predvsem s hitrostjo dihanja, kar pomeni, kako hitro ali kako počasi dihaš, v povprečju je to  približno 8-15 dihov na minuto. Ta, rahlo pospešen vzorec dihanja pa je v današnjem svetu normalen.  Sama lahko vplivaš na dihanje in na odziv živčnega sistema samo s tem, da spremeniš hitrost dihanja.

 

 Voda dihanje / uravnoteženo dihanje: 4-6 vdihov na minuto

 
Ko vdihneš 4 – 6 vdihov na minuto, ima adaptogeni učinek (uravnovešanje) na živčni sistem. Adaptogen pomeni, da se
 vzpostavi ravnovesje v obe smeri (te poživi in umiri, odvisno kaj potrebuješ oz. nasprotno od tega kakšno je tvoje trenutno stanje. Vodni dih lahko vadiš v vseh položajih ( stoje, sede, leže in celo med vožnjo). Tako kot piješ kozarec vode, ki je vedno varen, primeren in vedno zdrav.
 
UPORABA: Voda dihanje prakticiraj kadarkoli, podnevi ali ponoči, pred sestanki ali predstavitvami z velikim stresom, ob popoldanski utrujenosti, med vsemi vajami joge in vadbo nizke intenzivnosti.

Vino dihanje/ regulacija diha – umirjanje: <4 diha na minuto 

Ko zmanjšaš sapo pod 4 vdihe na minuto, sproži močan parasimpatični (rest & diggest) odziv živčnega sistema, zmanjša srčni utrip, zmanjša aktivnost skeletnih mišic in izboljša prebavo. Ta vrsta dihanja je odlična po obrokih, zvečer in najpogosteje tik pred spanjem. To prakso je treba izvajati v sedečem ali ležečem položaju in nikoli med vožnjo ali delom.
UPORABA: Ta način dihanja lahko koristiš predvsem pred spanjem, lahko se uporablja (previdno) za zmanjšanje intenzivnega stresa ali tesnobe, po jedi lahko ta dihalni vzorec pomaga pri prebavi.

Kava dihanje / pospeševanje – nabiranje energije: > 20 vdihov na minuto

Ko vdihnete s hitrostjo 20 vdihov na minuto ali več, to stimulira simpatični živčni sistem, ki je idealen pred vadbo, oz. v vsakem primeru, ko potrebuješ več energije.  Hitro dihanje zmanjšuje CO2 v krvnem obtoku, kar vodi do zožitve dihalnih poti in žil, zato ga je treba izvajati kratko, previdno in le ob primernem času. Tega diha ne vadi nikoli med vožnjo, v bani,…
UPORABA: Ta način dihanja lahko koristiš predvsem zjutraj,  tik pred jogo ali vadbo, pred napornim delom,…
 V praksi je še mnogo različnih variant z zadrževanjem diha ampak te tri različne vrste diha lepo opišejo razliko v telesu, ki ga določeno dihanje ustvarja.

Kakšno je to dihanje v moji praksi?

Na začetku sem preizkušala kava dihanje Win Hof metodo dihanja in hladen tuš, ki mi res ni ustrezala, saj sem končno začela čutiti svoje telo in mi je toplota pomenila varnost, ta metoda dihanja mi glede na moj konstantno vzburjen simpatični sistem, ni ustrezala.
Sama sem opazila, da je vino metoda dihanja  -Butejkova metoda dihanja, meni izredno pomembna pri soočanju z neprijetnimi (premočnimi, preplavljajočimi) občutki v telesu. Na FEEL akademiji nas je Špelca (naša mentorica) ob soočenju z nevzdržnimi občutki v telesu vedno vodila tako, da smo ostali prisotni – se orientirali, gledali in zraven dihali tako, da si počasi izdihovali.
Ob Feel akademiji, kjer sem v praksi predihavala vse občutke, ob znanju in praksi na usposabljanju za Vaditelja integralnega dihanja, izobraževanja o živčnem sistemu in delovanju traume na telo ter raziskovanju čustev, sem prišla do ugotovitve:
Ko se ti zgodi nekaj, kar je zelo intenziveno za telo (lahko fizično, lahko čustveno), ki presega tvoje sposobnosti spoprijemanja s tem, to imenujemo trauma (ali konfikt, če povzamem germansko novo medicino).

Beseda travma je grškega izvora in v prevodu pomeni rana, poškodba. 

Splošna definicija traume je čustveno intenziven dogodek, ki vrže telo iz ravnovesja, naši možgani pa tega ne morejo integrirati.

V bistvu pa travma ni v dogodku ali dogodek sam, ampak je tisto, kar ostane v telesu  – energija (v obliki implicitnega, nezavednega telesnega spomina), kot odziv na neki dogodek. Travma pomeni nereguliran živčni sistem in nezmožnost samoregulacije.

Neravnovesje v živčnem sistemu pomeni, da telo ne more sprostiti zastalo energijo iz telesa in ta povzroča neravnovesje.

Telo se na dogodek – traumo reagiralo z obrambnim sistemom – zmeznitvijo, pod zamrznitvijo je še vedno ujeta preživetvena energija boj/beg, ki se želi izraziti skozi telo in dokončati, da telo pride iz tega zaščitnega odziva, saj ni mišljeno, da človekova fiziologija ostane ujeta v njem.

Se pravi ti – tvoj um ne razume in ne ve zakaj se lahko tako “čudno” počutiš v določeni situaciji, ko tvoje telo reagira na določen signal, ki ga prepozna kot nevarnost.
Teoretično povedano, takrat te lahko preplavi določen občutek, čustvo in vse kar moreš storiti je, da ostaneš zavestna, prisotna in ta občutek predihaš s pomočjo omenjene metode – počasnega dihanja.
Tako prepišeš izkušnjo, telo dobi novo izkušnjo in sprostiš zastalo energijo. Energijo – v obliki čustev, traume, ki si jo nazavedno zadrževala v telesu. V praksi je pa potreben varen terapevtski odnos, da smo sploh sposobni, si dovolimo, se naučimo zaznati te občutke oziroma jih spustiti na plan. Tukaj naj omenim še to, da je potrebno najprej zgraditi temelje in nato večati kapaciteto. To izvajaš s pomočjo različnih vaj.
Zadnji čas zavestno prakticiram voda dihanje – skozi proces prisotnosti po Michaelu Brownu, po katerem me vodi coachinja Saška.

PERFECTBODY METODA IN DIHANJE

ZAVESTNO OPAZOVANJE DIHA – vaja

Bistvo perfectbody metodi so trije koraki delovanja:

  1. OPAZOVANJE
  2. SPREJEMANJE
  3. KREIRANJE

Preden se učiš “pravilnega” trebušnega dihanja, ti priporočam, da najprej opazuješ svoj dih, ga sprejmeš in šele nato kreiraš novega. V ta namen je vaja – zavestno opazovanje dihanja, brez spreminjanja. Čeprav se sliši kot zelo lahko vaja, je meni bilo na začetku zelo težko, da sem samo opazovala svoje dihanje, brez da ga skušam kontrolirati. Ker je moj um vedel kakšno je pravilno dihanje, sem ob tem, ko sem se opazovala, avtomatsko skušala dihati “pravilno”. To ni namen te vaje. Namen te vaje je, da zavestno zaznaš kakšnen je tvoj dih v določeni situaciji, ob določenih misli, ob prebiranju novic na internetu,… Ko opaziš, zaznaš kakšen je tvoj dih, tvoje telo je naravno, da se ti umiri, sprosti oziroma uravna glede na situacijo. Razlika je, če greš v vajo, da pravilno dihaš in vadiš dihanje kot to, da se učiš opazovati in sprejemati sebe, uravnavanje diha pa je posledica tega. Priporočam, da začneš z 5-15 minutno vadbo in jo nato podaljšuješ.

 

Dihanje in maderoterapija

 

dihanje in maderoterapija

dihanje in maderoterapija

 

Vsako maderoterapijo začnemo zmasažo trebuha in učenjem trebušnega gibanja, saj trebušno dihanje dobro napolni spodnje pljučne režnje s kisikom, spodbuja pretok limfe, ‘masira’ organe v trebušni votlini, izboljša prekrvavitev, izboljša odtekanje venozne krvi iz jeter ter umirja um. Tako lahko sami pomagamo telesu.

Ker sta dih in telo povezana, se pri zavestnem sproščenem dihanju deloma sprosti najprej trup (trebuh, roke), na koncu še obrazne mišice. Sproščeno telo se lahko regenerira in obnavlja, kar se kaže na zunanji površini kože, njenem tonusu. Vse kaj se dogaja znotraj nas, se odraža zunaj nas – na telesu. Ko vadimo sproščeno zavestno dihanje – vino dihanje ali Butejkovo metodo, se učimo biti sproščeni, neglede na situacijo.

 

Kakšno je “pravilno” dihanje?

 

Če se vrnem na vprašanje kakšno je “pravilni” dihanje – pravilno dihanje se razlikuje glede na okoliščine. Dih se prilagaja življenju. Ko ga znaš zaznati, opaziti, se sam uravna, deluje avtomatsko. Želim pa si, da si sama nastavim to avtomatiko, ne da sem program preteklosti.

 

 

Maja Mrevlje, perfectbody ekspert

 

Viri:

usposabljanje za Vaditelja integralnega dihanja, maj 2019
www.dihalnica.si/

www.svetloba.si/dihanje

www.facebook.com/Yogabody.Naturals/posts/water-whiskey-or-coffee-breath-think-of-your-breathing-as-either-water-whiskey-o/10155093752611670/

www.sadhana.si/clanki-in-prispevki-o-jogi/6435/trebusna-prepona-je-kraljica-dihanja-clanek/