Kaj je pomeni estetika in estetski madero center?

Pojem estetika izhaja iz grške besede aistetikós, kar pomeni čuten, zaznaven.

Platon je eden največjih estetov iz antične Grčije in ga imamo za prvega ustanovitelja estetike kot nauka o lepem.

Medtem, ko je Platon zagovarjal objektivno lepoto, je Aristotel je razlikoval med objektivno in relativno lepoto:
relativno lepoto je povezal z dobrim, objektivno lepoto je mogoče videti na predmetih in jo je opredelil kot:
  • zakonitost (povezava različnih delov v nerazumljivo lepoto),
  • simetrijo (načelo, ki združuje mnogo v eno→enotnost mnogega),
  • in omejitev (srednja mera).
Aristotelova estetika postane s tem normativa, ker daje merila za ocenjevanje kar je lepo in grdo.

Grški filozof DEMOKRIT iz 4. st.p.n.št. je učil, da je lepota v enotnosti mnogega, če so deli v pravilnih razmerjih, pravo razmerje pa je med preveč in premalo = srednja mera – RAVNOVESJE.

Besedo je prvi uporabil nemški filozof in ustanovitelj študija estetike Alexander Gottlieb Baumgarten je leta 1735  napisal “Aesthetica”. Nanaša se na samostalnik, ki pomeni »ta, ki apelira na čute«, je vse kar poživlja ali povzdigne posameznika. Predmet estetike je lahko oblika dela in tudi vsebina. Baumgarten si je estetiko zamislil kot vedo o čutnemu spoznanju.  Za njega je lepo povsem odvisno od razvojne stopnje duševnosti, zato je zanj lepota  pot k resnici.

Kant še ohranja ta pomen posredovanja čutno danega (transcedentalna estetika). S tega vidika predstavlja prelom Hegel, ki estetiko poveže s človekovim duhovnim ustvarjanjem.

Kar se tiče lepote, je sam Platon napisal naslednje: “Če obstaja razlog, zakaj se splača živeti, potem je to opazovanje lepega.”

Moč lepote je fascinantna izkušnja, čeprav ni vedno popolnoma razumljena. Čut za lepoto se ne rabimo učiti in ga imajo že majhni otroci, čut za lepoto ni tuj nobenemu človeku.

Lahko bi rekli, da je lepota nekakšen eliksir, ki nam ne daje le trenutnega zadovoljstva, ampak je povezana z globljim občutkom sreče.

Kot piše Stendhal: “une promesse de bonheur” = “Lepota je razglasitev sreče.”

Občutek lepega predpostavlja in išče en subjekt, ki je sposoben zaznati in hkrati občutiti zadovoljstvo, pa tudi en objekt, namen in resničnost tega občutka, to je tisto, kar te občutke vzbuja.

Estetika je nauk o lepem.

Kot filozofska disciplina se estetika ukvarja z lepoto in umetnostjo. Estetski odnos je odnos, ki označuje človekovo ugodje in neugodje na to ali je nekaj lepo ali “grdo”.
Danes se v estetiki poudarja njen uporaben vidik v vsakdanjem življenju, ki se nanaša na preudarjeno spreminjanje bivalnega okolja in doseganje boljše kvalitete življenja.
Estetski centri je izraz za dejavnosti, ki se osredotočajo na izboljšanje videza kože oziroma telesa. Sem spada maderoterapija, ki je posebna masaža z lesenimi pripomočki za preoblikvoanje telesa in pomlajevanje obraza.
Sama bi rekla, da je lepota je v očeh opazovalca. V bistvu v čutni zaznavi opazovalca. Čutna zaznava opazovalca je pa odvisna od nekaj dejavnikov in se spreminja. Več o tem v perfectbody metodi.
Maja Mrevlje, perfectbody ekspert
Maja Mrevlje, perfectbody ekspert

Maja Mrevlje, perfectbody ekspert

 

 

Viri:

sl.wikipedia.org/wiki/Estetika

https://studentski.net/gradivo/ulj_fif_uz1_zge_sno_zapiski_01