Kako je sestavljeno človeško telo

Elementi v človeškem telesu

Z različnimi analizami velikega števila rastlinskih in živalskih vrst so odkrili, da biološki sistemi določene elemente koncentrirajo, medtem ko druge zavračajo.

Izkazalo se je, da je vsebnost enajstih elementov konstantna in bistveno večja od ostalih, saj v človeškem telesu predstavljajo kar 99,9 % skupnega števila atomov. Štirje elementi (vodik 62,8 %, kisik 25,4 %, ogljik 9,4 %, dušik 1,4 %) pa predstavljajo kar 99,0 % celote. Zelo visoka odstotka kisika in vodika sta posledica dejstva, da je v večini bioloških sistemov velika vsebnost vode. Ta dva elementa sta skupaj z ogljikom in dušikom tudi osnova večine organskih molekul.Vseh drugih elementov je le 1,4 % ali v človeku, ki ima maso 100 kg, le 1,4 kg. Čeprav je količina teh elementov majhna, pa so zelo pomembni za delovanje organizma in se imenujejo mikro elementi ali elementi v sledovih. Npr. železo, baker, cink, aluminij. V večjih količinah ti elementi povzročajo zastrupitve in bolezni.

Naslednjih sedem elementov, ki skupaj dajejo 0,9 % skupnega števila atomov človeškega telesa, so natrij, kalij, kalcij, magnezij, fosfor, žveplo in klor. Vsi do sedaj omenjeni elementi so nujni za življenje. Deset elementov (kovin in nekovin) je potrebnih za večino bioloških sistemov, medtem ko preostalih sedem elementov za obstoj potrebujejo le določene vrste. Ti elementi so: vanadij, krom, mangan, železo, kobalt, nikelj, baker, cink, molibden, bor, silicij, selen, fluor, jod, arzen(?), brom(?), kositer(?) (vloga elementov označenih z vprašajem ni popolnoma znana). Vsebnost teh elementov je v splošnem zelo različna, predvsem železo in cink lahko nastopata v večjih količinah od ostalih. Omeniti velja, da so za obstoj ene ali dveh vrst potrebni tudi elementi volfram, stroncij in barij. Vloga nekaterih elementov še ni dovolj raziskana in ni izključeno, da se bo šele v prihodnosti jasno pokazala njihova pomembnost (aluminij).

Vir:
kemija.net/e-gradiva/kemija/2_5_sestava_snovi/elementi_v_lovekem_telesu.html